Potepanja po krajih…

Triglavski narodni park, edini narodni park v Sloveniji

Triglavski narodni park obsega skoraj celotni slovenski del Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja posebni naravovarstveni režim. TNP po površini meri okoli 83.800 ha, njegova najnižja površinska točka je Tolminka s 180 metri, njegova najvišja pa Triglav s 2864 metri. Park je dobil ime po Triglavu, ki se nahaja skoraj v sredini parka. V preteklosti so bile najbolj pomembne gospodarske dejavnosti oglarstvo, planšarstvo, fužinarstvo in gozdarstvo, danes pa ima pomemben vpliv turizem.

Triglav

Triglav je najvišji vrh v Sloveniji in najvišji vrh Julijskih Alp. Triglavska severna stena se uvršča med največje stene v Evropi. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Triglav postal del slovenskega grba in zastave. Prvi vzpon na Triglav se je posrečil 26. avgusta leta 1778 štirim domačinom iz Bohinja in sicer na pobudo barona Žige Zoisa. Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp, ki so ga postavili leta 1895 na pobudo dovškega župnika Jakoba Aljaža. Tik pod vrhom Kredarice se na manjši planoti nahaja Triglavski dom na Kredarici, ki je najvišja slovenska planinska postojanka in meteorološka postaja.

Soteska Vintgar

Soteska Vintgar je 1,6 kilometra dolga slikovita soteska v Gorjah pri Bledu, skozi katero teče zelenkasta reka Radovna s svojimi slapovi, brzicami in tolmuni. Je ena največjih in najbolj znanih znamenitosti na tem območju, ki sta jo leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer. Soteska je bila za turistične oglede odprta leta 1893. Poti skoznjo so bile večkrat obnovljene. Višina pobočja je okoli 250 metrov. Steza vodi preko slikovitih lesenih mostov in tako imenovanih Žumrovih galerij. Na koncu soteske se nahaja čudovit, okoli 15 metrov visok slap Šum, ki spada med ene redkih rečnih slapov v Sloveniji.

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero spada med največja stalna in naravna jezera v Sloveniji. Leži v samem osrčju Triglavskega narodnega parka. Glavni jezerski pritok je Savica, ki se v jezero izliva pri Ukancu. Iz jezera teče Jezernica, ki že po okoli 100 metrih skupaj z Mostnico, tvori reko Savo Bohinjko. Bohinjsko jezero je dolgo 4100 m, globoko do 45 m in široko do 1200 m. V poletnem času se površina segreje do 22 stopinj Celzija. Bistro jezero je privlačno za veslanje in kopanje. Zaradi šibkejšega vetra je primerno za manj izkušene jadralce in deskarje. Na planini Vogar je primeren prostor za skoke z jadralnim padalom. Veliko je lepo urejenih poti za planince in gorske kolesarje.

Slap Peričnik

Slap Peričnik je po obiskanosti in priljubljenosti med najbolj znanimi slapovi v Sloveniji. Nahaja se v dolini Vrat, na poti proti Aljaževem domu, okoli štiri kilometre iz Mojstrane. Slap sestavljata dva slapova, 16 metrov visoki zgornji Peričnik in veličasten 52 metrov visoki spodnji Peričnik. Slap je slikovit tudi v zimskem času, saj zamrzne v neštetih ledenih svečah in kapnikih. Posebna atraktivnost slapu je, da se je pod njim možno sprehoditi. Pri hoji okoli slapu Peričnik je potrebno biti previden, ker je steza nezavarovana in spolzka. Slap je zaščiten kot naravna znamenitost.

Cesta na Mangartsko sedlo

Cesta na Mangartsko sedlo je ena izmed najbolj slikovitih v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1938. Do ceste za sedlo se lahko dostopa iz smeri Rabeljskega jezera, Trente ali iz smeri Bovca. Odcep za cesto na Mangartsko sedlo je v bližini novega viadukta, ki se nahaja na poti med mejnim prehodom Predel in Logom pod Mangartom. Stara vojaška cesta vodi na Mangartsko sedlo, ki leži na višini 2055 metrov in je tudi izhodišče za vzpon na Mangart, 2679 metrov visoko goro v Julijskih Alpah. Cesta na Mangartsko sedlo je ponekod strma, ovinkasta in na določenih delih malce bolj izpostavljena. Je najlepša gorska cesta v Sloveniji in vožnja po njej predstavlja neponovljivo doživetje.

  • Share/Bookmark