Potepanja po krajih…

Triglavski narodni park, edini narodni park v Sloveniji

Triglavski narodni park obsega skoraj celotni slovenski del Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja posebni naravovarstveni režim. TNP po površini meri okoli 83.800 ha, njegova najnižja površinska točka je Tolminka s 180 metri, njegova najvišja pa Triglav s 2864 metri. Park je dobil ime po Triglavu, ki se nahaja skoraj v sredini parka. V preteklosti so bile najbolj pomembne gospodarske dejavnosti oglarstvo, planšarstvo, fužinarstvo in gozdarstvo, danes pa ima pomemben vpliv turizem.

Triglav

Triglav je najvišji vrh v Sloveniji in najvišji vrh Julijskih Alp. Triglavska severna stena se uvršča med največje stene v Evropi. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Triglav postal del slovenskega grba in zastave. Prvi vzpon na Triglav se je posrečil 26. avgusta leta 1778 štirim domačinom iz Bohinja in sicer na pobudo barona Žige Zoisa. Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp, ki so ga postavili leta 1895 na pobudo dovškega župnika Jakoba Aljaža. Tik pod vrhom Kredarice se na manjši planoti nahaja Triglavski dom na Kredarici, ki je najvišja slovenska planinska postojanka in meteorološka postaja.

Soteska Vintgar

Soteska Vintgar je 1,6 kilometra dolga slikovita soteska v Gorjah pri Bledu, skozi katero teče zelenkasta reka Radovna s svojimi slapovi, brzicami in tolmuni. Je ena največjih in najbolj znanih znamenitosti na tem območju, ki sta jo leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer. Soteska je bila za turistične oglede odprta leta 1893. Poti skoznjo so bile večkrat obnovljene. Višina pobočja je okoli 250 metrov. Steza vodi preko slikovitih lesenih mostov in tako imenovanih Žumrovih galerij. Na koncu soteske se nahaja čudovit, okoli 15 metrov visok slap Šum, ki spada med ene redkih rečnih slapov v Sloveniji.

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero spada med največja stalna in naravna jezera v Sloveniji. Leži v samem osrčju Triglavskega narodnega parka. Glavni jezerski pritok je Savica, ki se v jezero izliva pri Ukancu. Iz jezera teče Jezernica, ki že po okoli 100 metrih skupaj z Mostnico, tvori reko Savo Bohinjko. Bohinjsko jezero je dolgo 4100 m, globoko do 45 m in široko do 1200 m. V poletnem času se površina segreje do 22 stopinj Celzija. Bistro jezero je privlačno za veslanje in kopanje. Zaradi šibkejšega vetra je primerno za manj izkušene jadralce in deskarje. Na planini Vogar je primeren prostor za skoke z jadralnim padalom. Veliko je lepo urejenih poti za planince in gorske kolesarje.

Slap Peričnik

Slap Peričnik je po obiskanosti in priljubljenosti med najbolj znanimi slapovi v Sloveniji. Nahaja se v dolini Vrat, na poti proti Aljaževem domu, okoli štiri kilometre iz Mojstrane. Slap sestavljata dva slapova, 16 metrov visoki zgornji Peričnik in veličasten 52 metrov visoki spodnji Peričnik. Slap je slikovit tudi v zimskem času, saj zamrzne v neštetih ledenih svečah in kapnikih. Posebna atraktivnost slapu je, da se je pod njim možno sprehoditi. Pri hoji okoli slapu Peričnik je potrebno biti previden, ker je steza nezavarovana in spolzka. Slap je zaščiten kot naravna znamenitost.

Cesta na Mangartsko sedlo

Cesta na Mangartsko sedlo je ena izmed najbolj slikovitih v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1938. Do ceste za sedlo se lahko dostopa iz smeri Rabeljskega jezera, Trente ali iz smeri Bovca. Odcep za cesto na Mangartsko sedlo je v bližini novega viadukta, ki se nahaja na poti med mejnim prehodom Predel in Logom pod Mangartom. Stara vojaška cesta vodi na Mangartsko sedlo, ki leži na višini 2055 metrov in je tudi izhodišče za vzpon na Mangart, 2679 metrov visoko goro v Julijskih Alpah. Cesta na Mangartsko sedlo je ponekod strma, ovinkasta in na določenih delih malce bolj izpostavljena. Je najlepša gorska cesta v Sloveniji in vožnja po njej predstavlja neponovljivo doživetje.

  • Share/Bookmark

Slikovita dežela pod Alpami

Slovenija ima kljub svoji majhnosti izredno raznoliko pokrajino, ki zajema alpski gorski svet, hribovit predalpski svet, kraške pokrajine, gričevnat subpanonski svet in primorski svet. Slovenska jezera se po nastanku delijo na kraška, rečna, ledeniška, ki so najbolj pogosta, umetna, ki so nastala zaradi gospodarskih potreb. Drugačna od teh so mnoga jezerca, ki so nastala na neprepustnih tleh na Pohorju in so se postopoma zarasla v visoka barja.

Blejsko jezero

Blejsko jezero je čudovito v vsakem letnem času in zato privablja številne obiskovalce iz Slovenije in tujine. Okoli jezera in v bližnji okolici so označene sprehajalne in kolesarske poti. Del jezerske obale na severni strani, pod Blejskim gradom, in na zahodni strani je urejen za kopanje. V Blejskem jezeru je okoli 20 različnih ribjih vrst, za športni ribolov so najbolj zanimivi som, jezerska postrv in ščuka. Na jezeru stoji blejski otok, ki je dostopen s čolnom, pletnjo ali električnim čolnom.V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne in spremeni Bled v zimsko pravljico.

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero se nahaja v občini Bohinj. Je največje stalno jezero v Sloveniji, ki je dolgo 4100 metrov, široko do 1200 metrov in globoko do 45 metrov. V poletnem času se na površini segreje do 22 stopinj Celzija. Glavni stalni površinski dotok je Savica, ki izvira v slikovitem slapu Savica pod steno Komarča v skrajnem zgornjem koncu kotline. Vode v jezeru se obnovijo trikrat na leto, v njem živi pet vrst rib. Bistro in čisto jezero je privlačno za kopanje in veslanje. Zaradi šibkejšega vetra je primerno za manj izkušene jadralce in deskarje.

Planšarsko jezero

Planšarsko jezero je manjše jezero na Zgornjem Jezerskem. Ima čudovito obliko srca. Domačini so jezero zajezili v spomin  na veliko ledeniško jezero, po katerem je kraj dobil ime. Okoli jezera je speljana razgibana sprehajalna pot. Ob Planšarskem jezeru stoji znano Gostišče ob jezeru, kjer imajo dobro domačo hrano kot so telečja obara s koroškimi ajdovimi žganci, masovnek s kislim mlekom, domače kremne rezine in še mnogo drugih dobrot. Jezero je najbolj znana turistična točka v kraju in njihov simbol. Za obiskovalce je privlačno v vsakem letnem času.

Jezero Črnava

Jezero Črnava se nahaja v Preddvoru pri Kranju. Je priljubljena izletniška točka za domačine in okoličane. Ob jezeru stoji hotel Bor s teraso, kjer lahko ob slastnih dobrotah uživamo v lepih razgledih na jezero in hribe. Okoli umetnega jezera Črnava vodi urejena sprehajalna pot. Prodnato jezersko obrežje je primerno za kopanje, jezerska površina za veslanje, pozimi drsanje. Posebna zanimivost v bližini je dvostrani gabrov drevored, pravijo mu tudi poročni. Mladoporočencema, ki se sprehodita pod spletenimi krošnjami, je zajamčena 50-letna zvestoba.

Šmartinsko jezero

Šmartinsko jezero se nahaja v bližini mesta Celje. Je  privlačna izletniška točka, ki privablja številne domačine in druge obiskovalce. Jezero je nastalo leta 1970 po izgradnji pregrade Loče na potoku Koprivnica in spada med največja umetna jezera v Sloveniji. Jezerska obala meri okoli 10 km in je zelo razgibana. Šmartinsko jezero in njegova bližnja okolica sta se z leti spremenila v športno, rekreacijsko in turistično območje. Na voljo so številne možnosti za rekreacijo in sprostitev, kot so sprehod okoli jezera, ribolov, vožnja s čolnom in drugo. Obiskovalci se lahko peljejo tudi z ladjo in uživajo v lepih razgledih na jezero.

  • Share/Bookmark